Vsi tisti, ki se odločijo, da bodo imeli lasten vrt, se zanj odločijo predvsem zaradi združevanja dveh razlogov. Prvi je veselje do dela na vrtu, ki marsikomu prinaša sprostitev, drugi pa je želja po pridelavi domačega sadja, zelenjave, zelišč in začimb – torej domačim živil, ki so pridelana v bolj naravnih pogojih. Domače »vrtičkanje« je pravzaprav že v osnovi ekološko vrtnarjenje, saj za razliko od pridelave rastlin na velikih farmah ne uporabljamo sredstev za izboljšanje pridelka in zatiranje škodljivcev, ki so na voljo zgolj registriranim osebam, ki lahko uporabljajo pesticide, herbicide, fungicide in tako naprej. Da bi naš vrtiček poskrbel za pravo ekološko vrtnarjenje, pa lahko naredimo še veliko več.
1. Naravna sredstva za zatiranje škodljivcev.
Vsak »vrtičkar« v svoj vrt rad sprejme žuželke, ki oprašujejo, prav tako pa tudi ptice. Ne mara pa škodljivcev, ki dejansko škodujejo njegovim rastlinam, na primer listnih uši in polžev lazarjev.
Tudi ekološko vrtnarjenje zna zanje poskrbeti, vendar z naravnimi in okolju neškodljivimi sredstvi. Preverite, s kakšnimi naravnimi škropivi (kot so na primer namočene koprive) lahko preganjate škodljivce s svojega vrta.
2. Naravne, mehanske metode.
Se tudi vi jezite, da vaš paradižnik vsako leto počrni? Ne, ni vam treba poseči po škropivih, tako kot vi to naredili na marsikateri farmi, je bolje poskrbeti za strešico iz pleksi stekla nad paradižnikom. Vas jezijo polži? Ne škropite. Okoli vrta naredite do kolena visoko ograjico, preko katere ne bodo mogli, ali pa okoli njega nasujte oster pesek.
3. Kolobarjenje.
Za ekološko vrtnarjenje se vsekakor priporoča metoda kolobarjenja, s katero skrbimo, da se prst obnavlja po naravni poti, poleg tega pa je vedno dobro tudi vedeti, katere kulture saditi oziroma sejati skupaj – veliko rastlin namreč živi v nekakšnem sožitju, kjer ena vrsta odganja škodljivce druge vrste.
4. Semenih brez genetskih sprememb.
Ekološko vrtnarjenje v Sloveniji že dolgo temelji na naravni pridelavi semen, brez genetskih sprememb. V zadnjih letih pa sta se razširila še dva zanimiva pristopa. Prvi je ohranjanje pristnih slovenskih sort, ki jim vse več »vtičkarjev« daje prednost pred na primer sortami, ki izvirajo nekje iz daljne Kitajske. Drugi zanimiv fenomen pa je izmenjava semen in sadik. Veliko ljudi se med seboj povezuje preko družabnih omrežij, se srečuje, ter si nato izmenjuje doma pridelana semena in sadike.
5. Kompostiranje in permakultura.
Del vsakega naravnega vrta je tudi večji kompost, na katerega odlagamo organske odpadke, ki se spremenijo v rodoviten humus. To je del naravnega kroga, ki je za ekološko vrtnarjenje velikega pomena. Poleg kompostiranja pa se lahko za še bolj bio oziroma eko življenje pričnemo tudi s permakulturo – načinom pridelave in že kar življenjskem stilom, pri katerem ni nobena pridelana stvar odveč in lahko prav vsak del vsake rastlinice koristno uporabimo.
