Verjetno vsi vsaj približno vemo, kaj je lektoriranje. Pogosto pa smo pri definiranju tovrstnega dela izjemno površni in ga označujemo premalo natančno. Mnogi so namreč mnenja, da je delo lektorja samo postavljanje vejic. V resnici pa je delo veliko bolj obsežno in odgovorno. Lektoriranje ni samo pregled besedila, ampak se v ozadju tega dela skriva še marsikaj drugega.
Lektor je oseba z vrhunskim znanjem ter izkušnjami
Lektorji veljajo za osebe, ki so se za delo, ki ga opravljajo, izobraževali kar nekaj časa. Njihovo znanje s področja posameznih jezikov mora biti na vrhunski ravni. To pa ne pomeni, da lektor obvlada samo slovnico, pravopis ali slog jezika. Ista oseba mora namreč poznati še kulturo, zgodovino ter prenekatera druga ozadja vsaj enega, če ne dveh jezikov.
Četudi ni prevajalec, je njegovo delo ravno tako zahtevno in odgovorno. Četudi praviloma ne sme posegati v vsebino, se lektor, ki je vrhunski, ozira tudi na to, ali je vsebina pravilna ali ne.
Delovna področja lektorja so različna
Besedila, ki jih popravlja lektor, sodijo med različne vrste. Tako se lektor loteva popravljanja leposlovnih, esejističnih, poljudnoznanstvenih ter znanstvenih del. Seveda ne gre samo za različnost besedil, ampak tudi za njihovo zahtevnost. Zagotovo znanstvena besedila sodijo med najbolj zahtevna besedila, ki jih lektor lahko dobi v svoje roke.
Izdelek in storitev morata biti perfektna
Od vsakega lektorja pričakujemo jezikovno popravljeno besedilo, ki mora ustrezati uveljavljeni jezikovni normi. Besedilo mora lektor včasih opremiti tudi z naglasnimi znamenji ali fonetičnim izgovorom težjih besed. To velja predvsem za besedila, ki so namenjena za branje napovedovalca ali novinarja ali celo igralca v gledališču. Pri tem je potrebno upoštevati še knjižni izgovor, včasih celo pogovorni jezik ali narečje.
Kakor koli že, delo lektorja je torej veliko bolj obsežno, kot pa si morda na začetku mislimo. Ko izvemo, kaj vse mora vedeti in znati ter na kaj vse mora biti lektor pozoren, njegovo delo še kako zelo cenimo.
